Medvojno obdobje je v Planini čas drznih tihotapskih zgodb, krvnih maščevanj, razgrajanj italijanskih vojakov, streljanj med mejnimi službami, mednarodnih sporov, fašističnega nasilja ter celo obiska Mussolinija, ki je le tri leta pred ponovno italijansko okupacijo Jugoslavije in krvavo vojno, tu govoril o prijateljstvu med državama.
Mejniki nekdanje meje so danes neme priče obdobja, ki je Planini pustil številne rane - zapuščene zaselke, razvaline mogočnega dvorca in spomine na čas, ko je nepravična meja delila ulične sosede.
Kraško Planinsko polje je, z drugačno podobo v vsakem letnem času, poskrbelo za še eno lokalno značilnost – redne poplave so večkrat letno odplaknile mejno črto, stražarji meje pa so svoje delo opravljali kar s čolni.
Šest postaj ob krivični meji.
Na zemljevidu so označene točke poti, ohranjeni mejniki in dokumentarni sloji rapalske meje.
- 01
Dvorec Hošperk
Določanje mejeOdpri točko → - 02
Mejnik rapalske meje
Sektorski in specialni mejnikOdpri točko → - 03
Zaselek Malni
Življenje ob mejiOdpri točko → - 04
Most preko Unice
Vodna razmejitevOdpri točko → - 05
Mejne službe v Planini
Karabinjerji in finančna stražaOdpri točko → - 06
Mejni prehod Planina
Glavni prehod ob cestiOdpri točko →
RAPALSKA MEJA je 250km dolga nekdanja mejna črta med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo, ki je potekala med tromejo na Peči nad Ratečami in jadranskim pristaniščem Reko.
Za mejo so ostali Slovenci koroške Kanalske doline, del Kranjske pri Ratečah, Posočja, Idrijsko-Cerkljanskega, Goriške, Istre in Notranjske. Z mejne črte nad Logatcem so italijanske mejne straže lahko opazovale celo Ljubljano.
V krajši časovni premici smo zbrali nekaj najpomembnejših dogodkov nastajanja in oblikovanje zahodne meje med Slovenijo in Italijo.
Pot je označena in poteka po obstoječih makadamskih cestah ob in preko Planinskega polja ter po ulicah trga Planina. Na odseku poti, ki poteka ob glavni cesti sta urejena razsvetljava in pločnik.
Pot obsega šest posameznih točk, kjer so predstavljeni ostanki rapalske meje, kot so ohranjeni mejniki in mesto najbolj prometnega cestnega mejnega prehoda v Sloveniji. Predstavljena je tudi gradnja italijanskega utrdbenega sistema Alpskega zidu, ki ga ob Planini sestavlja kar pet obrambnih skupin.
Pot povezuje posamezne lokacije Planinskega polja in Planine v občini Postojna, kjer so še vidni ostanki nekdanje državne meje med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo v času med obema vojnama. Dolga je štiri kilometre, za ogled potrebujete do dve uri.
PLANINA, manjši trg v Sloveniji, ki ga je med obema vojnama zaznamovala nekdanja meja med Jugoslavijo in Italijo, še danes skriva številne ostaline in zgodbe obdobja, ki se ga Slovenci spominjamo predvsem po krivični meji. Pogodbo o razmejitvi sta državi podpisali 12. novembra 1920 v italijanskem kraju Rapallo. Italiji je s tem uspelo izsiliti diplomatsko priznanje njene prisvojitve ozemlja, ki ga je okupirala že novembra 1918 ter si ga uradno priključila v letu 1921. Z rapalsko mejo smo Slovenci izgubili kulturni in gospodarski središči Trst in Gorico, dostop do morja, več kot tretjino narodnega telesa ter bili skoraj tri desetletja žrtve raznorodovalne politike in nasilja.
Planina, še leta 1918 manjše trško naselje ob pomembnem prehodu med Ljubljano in Postojno, je kar pet let ostajala eno izmed nerešenih mejnih vprašanj. Poleg interesov obeh držav, je na mejo vplivala tudi rodbina Windischgrätz, takrat ena najpomembnejših rodbin Avstro-Ogrske, ki je poleg gozdnih posestev, žag in modernih lesno-predelovalnih obratov, imela pri nas v lasti tudi številne gradove.